Debelost skozi čas


Pojmovanje preobilnosti se je skozi čas in različne kulture močno razlikovalo.

Avtor: S.S.

 

 

Debelost – danes bolezen razvitega sveta, včasih znak prestiža

Danes se debelost v večini kultur pojmuje kot bolezen, ki ima socialne in psihološke razsežnosti. Številni in pogosto tudi zapleteni psihološki, sociološki in genetski dejavniki so posledica sodobnega življenja v družbah skrajnosti, kjer je hrane v izobilju, revščina pa se pojavlja v sami kakovosti življenja. Debela telesa pa niso bila vselej dojeta kot bolna, neprivlačna in šibka. Prav nasprotno. V večini evropskih zahodnih družb je debelost nakazovala bogastvo in zdravje.

Predsodki o debelih so velika težava. Negativne stereotipe o debelih ljudeh ima tudi polovica strokovnjakov za zdravljenje debelosti.



Kipec Willendorfske Venere - relikvija lepega

Številni figurativni kulturni ostanki, najdeni na območju med jugozahodno Francijo in južno Rusijo, dokazujejo, da so debeli ljudje živeli in imeli visok status v družbi že pred približno 35 tisoč leti. Najbolj znana zapuščina figurativne umetnosti pa je kipec Willendorfske Venere - ženske figure z izjemno velikim trebuhom, prsmi, zadnjico in stegni, ki ga je leta 1908 odkril arheolog Josef Szombathy. Kipec, čigar glavni pomen je simbolika lepote in plodnosti, je stvaritev naših prednikov, ki so živeli pred več kot 25 tisoč leti. Ta je le eden izmed številnih najdenih primerkov, ki pričajo o zgodovini lepote in okusu naših prednikov.

Stari Egipt

Starodavni egipčanski kamniti reliefi občasno prikazujejo podobe debelih ljudi, kot so kuhar v grobnici Ankh-Ma-Hor in debeli mož, ki uživa hrano v grobnici Mereruka. Stari egipčani so debelost po vsej verjetnosti obravnavali kot bolezen, saj je bila izražena tudi na stenskem portretu bolezni. Študije rekonstruiranih kožnih gub kraljevih mumij kraljice Inhapy, Hačepsut in kralja Ramzesa III. kažejo, da so bile nekatere maščobne. Na podlagi odkritij se sklepa, da debeli ljudje niso bili neobičajen pojav v tedanji družbi, vsaj med višjimi razredi, vendar debelost gotovo ni bil egipčanski lepotni ideal. O tem pričajo stenski zapisi, ki prikazujejo dolge, vitke noge in ozke boke z visokimi prsmi in zlato kožo. Poleg tega so svoje sovražnike večinoma upodabljali kot debele ljudi.

Od srednjega veka do industrijske revolucije

Srednjeveški umetniki in intelektualci so debela telesa obravnavali kot znak moči in izobilja. Odnos do preobilnosti se je torej očitno skozi zgodovino bistveno spreminjal. Preobrat v pojmovanju debelosti je zopet opazen z obdobjem renesanse, ko je znanost prišla bolj v ospredje in prinesla nova znanja in ustvarila prostor za zmernost. Kasneje so znanstvena dognanja iz 18. stoletja prinesla še dodatna in bolj natančna vedenja o delovanju človeškega telesa ter prehrani in predstavila stanje debelosti kot popolno nasprotje zdravju. Z uveljavitvijo kemije v znanosti se je v 19. stoletju človeško telo pričelo obravnavati kot mehanizem, ki za svoje brezhibno delovanje potrebuje gorivo. V tem obdobju smo tudi priča razlikam v obravnavi ženskega in moškega telesa, saj je bil moški s trebuhom simbol prestiža, debele žensko pa so občudovali le v delavskem razredu.

Biti zgled ostalim in najti prostor za strpnost in spodbude je največ in najbolj koristno, kar lahko naredimo za dobro vseh.



Morda niste vedeli

Debelost je prisotna tudi v športu. Za sumoborce in metalce kladiva ali diska nič posebnega, bolj nenavadna pa je debelost v timskih športih, na primer nogometu. Britanec Daniel Lambert (1770 – 1809) je bil nogometni vratar v Leichestru v Angliji. Do svojega devetintridesetega leta je dosegel težo 335 kg. Vzrok za njegovo debelost nikoli ni bil pojasnjen, njegove prehranjevalne navade bi namreč naj bile povsem zmerne. Bil je tudi zelo aktiven in močan, nogomet v domačem moštvu je igral do smrti. Kljub temu je skozi leta ves čas nabiral kilograme.

Debelost in predsodki

Problem debelosti pri posamezniku se lahko začne v zgodnjem otroštvu in nadaljuje skozi vsa življenjska obdobja, velikokrat pa ga spremlja diskriminacija, ki se izvaja že znotraj najožje socialne skupine - družine. Grobi predsodki, da so debeli ljudje leni, šibki in požrešni, so pogosto konstrukt najbolj izobraženih ljudi. Tudi nekateri zdravniki sodelujejo v vsesplošni diskriminaciji, čeprav bi ravno oni morali vedeti, da bi za izboljšanje stanja morali uporabljati drugačne načine in metode. Debelost je kronična bolezen, ki zahteva ukrepe na številnih nivojih družbe.

Debelost in slava

Debelost ne izbira glede na starost in družbeni razred. Tako lahko v dolgo vrsto debelih posameznikov uvrstimo tudi veliko slavnih in uspešnih ljudi. V zgodovini se je zvrstilo kar lepo število znanih, uspešnih in bogatih s prekomerno telesno težo, zaradi svojih presežkov v karieri ali socialni moči pa niso bili izpostavljeni diskriminaciji. Med bolj znanimi osebnostmi, ki so svojo debelost obravnavali v javnosti, sta na primer ameriška TV voditeljica Oprah Winfrey in igralka Rossane Barr. Preobilna sta bila tudi ameriški predsednik William Howard Taft in britanski premier Winston Churchill, prav tako britanski kralj Henrik VIII in kraljica Viktorija. Potem so tu še znameniti umetniki, recimo Henry James, Gioacchino Rossini in Alfred Hitchcock.

Qme svetuje

Čeprav je debelost v večini primerov ozdravljiva bolezen, je nedavna raziskava pokazala, da je med anketiranci, ki so svojo težo zmanjšali s pomočjo lepotnega posega, kar 42 odstotkov takih, ki bi raje žrtvovali nogo, sluh ali pa imeli hudo bolezen srca, kot da bi zopet pridobili izgubljeno telesno težo. To je le eden od znakov, ki kaže na njihovo stisko. Bistveno je, da smo pri sebi dosledni ter se držimo zmernosti in se hkrati naučimo večjega razumevanja za tiste, ki imajo težave s telesno težo. Če boste znali ustvariti prostor za spodbude in postavljali pozitivne zglede, bo to gotovo največ pripomoglo vam in okolju, v katerem živite.