IQ matrica – umetnost ohranjanja spomina


Nikoli ni prepozno! Spomin se lahko ne glede na starost ali izobrazbo bistveno izboljša ob upoštevanju nekaj preprostih, preizkušenih in enostavnih navodil.

Avtor: S.S.

 

 

Podatkovna hiperprodukcija in lenoba – poguba za možgane

Otrokom načeloma spomin ne predstavlja večje ovire in ni predmet frustracij. Lažje se učijo dolge pesmi, besedila in učno literaturo na pamet, si hitro zapomnijo telefonske številke in imena, se naučijo novih jezikov in lažje prenašajo podatkovno hiperprodukcijo, ki starejšim povzroča številne težave. Prvo težavo, ko odrastemo, predstavlja podatkovna hiperprodukcija, to je na vsakem koraku obremenitev s številnimi informacijami, drugi vzrok pa lahko iščemo v dejstvu, da z leti enostavno polenimo možgane, ki zato niso več toliko sistematični, da bi omogočali enostavno in učinkovito organizacijo, procesiranje in pomnjenje z natančnostjo in hitrostjo.


Za boljši spomin je potrebna rutina. S ponavljanjem informacij možgani podatke hitreje in učinkoviteje prikličejo v zavest.



Vsakodnevno sabotiranje spomina

Zelo pogost pojav je, da podzavestno sabotiramo proces pomnjenja. Enostavno dražljajem iz okolja ne posvečamo dovolj pozornosti in ne uporabimo veščin opazovanja, ki temeljno vplivajo na naš spomin.

Ste že poslušali sogovornika, ne da bi ga res slišali? Se vam je že zgodilo, da ste brali literaturo ali poslušali predavanje ter kasneje ugotovili, da ne veste ničesar o vsebini besedila ali povedanega? Gotovo imamo vsi take izkušnje, vendar lahko stanje izboljšamo preprosto že s tem, da smo bolj pozorni na okolje in na podrobnosti.



Ustvarjanje asociacij z že poznanim svetom

Kadarkoli se česa naučimo in nam ostane v dolgoročnem spominu, to znanje povezujemo v drugih okoliščinah in z drugimi predmeti. Te informacije so namreč dobro razumljive in jih v spomin prikličemo že v nekaj trenutkih. Pri učenju novega jezika na primer imamo opravka s podobnimi koncepti, ki jih že poznamo, opažamo podobnosti v besedah in slovnici in smo v splošnem bolj odprti za učenje, saj nam je tak proces učenja že poznan. Več jezikov poznamo, lažje se torej lotimo učenja novega. Učenje tretjega ali četrtega tujega jezika tako navadno poteka bistveno hitreje od učenja prvega in drugega.

Naučiti se moramo delati miselne povezave med idejami in koncepti, ki jih že poznamo, ter jih povezati s trenutnim sklopom informacij, ki jih želimo razumeti in uporabiti. Med poslušanjem, branjem ali opazovanjem dražljajev iz okolja, ki si jih želimo zapomniti, si poizkušajmo ustvariti žive podobe v naših možganih in pri tem - pretiravajmo. Naredimo smešne in nepozabne miselne povezave, ki bodo omogočile hitrejši priklic v zavest kasneje.

Qme svetuje

Vsak nerazrešen problem ali negativno čustvo obremenjuje misli in posledično tudi spomin. Poizkušajte zato reševati ovire sproti in jih razvrščajte v prioritetne skupine. Za dobro formo možganov si morate vzeti tudi dovolj časa za počitek in spanje. Ne glede na to, kako dober spomin imate, brez počitka ne boste dosegli optimalnega stanja. Za lažje pomnjenje si lahko organizirajte vsakdanjik tudi z urnikom. V primeru velike količine opravil zapisovanje pomaga pri opominjanju in pravočasni uresničitvi. Precej lažje je tudi obvladati informacije, če jih razvrstimo v skupine – kot bi na primer razvrščali podatke v datoteke na računalniku. To je še toliko bolj pomembno, ko imamo opravka z veliko količino informacij. Ker poznamo prednosti takšnega kategoriziranja v računalniškem okolju, vemo, zakaj je to dobro tudi za naše možgane. Predvsem pa iz informacij vedno izluščite le bistvo. Pogosto namreč postanemo zmedeni ob poplavi informacij, ki smo jim ves čas izpostavljeni doma, v službi, na internetu ali v šoli, zaradi česar včasih enostavno obupamo. Ko imate enkrat osnovne, bistvene informacije razvrščene v miselnem zemljevidu, boste v prihodnje lažje prišli do podrobnosti ter jih razvrstili.


Qme opozarja

Neustrezno prehranjevanje je pripeljalo do tega, da že zelo mladi ljudje kažejo prve znake pešanja spomina, hkrati pa se bolj pogosto pojavljajo tudi psihične in nevrološke motnje. Zdrava in uravnovešena prehrana v kombinaciji s športom ohranja naše telo in um v formi, hkrati pa prehrana preprečuje umsko staranje, ki se kaže v motnjah spomina in slabših miselnih sposobnostih. Zelo je pomembno, da s svojo vsakodnevno prehrano v svoje telo vnašate dovolj hranil, ki med drugim skrbijo tudi za vašo umsko pripravljenost. V primeru velikih miselnih obremenitev običajno niso dovolj le makroživila, ki sicer vsebujejo vitamine, minerale in esencialne kisline, ampak je priporočljivo tudi jemanje prehranskih dopolnilih, ki zagotavljajo, da telo vitamine, minerale in ostale ključne snovi res dobi v zadostnih količinah. Qme vam iz svoje zbirke priporoča prehransko dopolnilo Centriranje misli, ki vsebuje aktivno formulo za vzdrževanje optimalnih kognitivnih sposobnosti.


Tudi za dober spomin in delovanje možganov je treba uživati zdravo in uravnoteženo prehrano ter se ukvarjati s športom.



Morda niste vedeli

V procesu pomnjenja je tehnika učenja ključna. Razlikujemo tri učne tipe oziroma principe učenja, med katerimi podzavestno ali zavestno vedno dajemo prednost enemu. Pri tem je dobro pojasniti, da se nihče stoodstotno ne opira le na en princip. Poznamo torej vizualne, slušne in kinetične tipe ljudi.

Vizualni tipi dajejo večjo težo stvarem, ki jih vidijo. Učenje je zanje najlažje z branjem, gledanjem grafik in slik. Slušni tipi nasprotno zaznavajo in si zapomnijo bolje tisto, kar slišijo. Taki ljudje si pri učenju pomagajo z glasnim ponavljanjem, veljajo pa tudi za boljše poslušalce, saj so vedno bolj osredotočeni na slišano. Kinetični tipi v proces učenja vključujejo vso telo. Navadno pri učenju hodijo gor in dol, pomaga jim tudi vživljanje v različne vloge. Najprej ugotovite, kateri tip je pri vas najbolj poudarjen, nato pa temu prilagodite način procesiranja informacij.