Prebavne težave odpravimo z ustreznimi prehranjevalnimi navadami


Z uravnoteženim in visokoenergetskim zajtrkom ter kakovostno in zmerno večerjo se boste izognili prebavnim težavam.

Avtor: S.S.

 

 

Qme svetuje: Presnovo pospešimo, če zajtrkujemo že zgodaj zjutraj.

Zajtrkuj kot kralj, kosi kot meščan in večerjaj kot berač je dobro poznan pregovor. Zajtrk je najpomembnejši obrok v dnevu, saj obilen jutranji obrok z visokoenergetsko vrednostjo živil zagotavlja energijo za ves dan in zaganja nekatere pomembne procese v telesu. Številni strokovnjak so si edini v tem, da so ustrezno pripravljeni in odmerjeni obroki tudi podlaga za zmanjševanje oziroma vzdrževanje telesne mase.



Qme opozarja: Določena hrana povzroča zakisanost telesa.

Jajca, rogljički, burek, toast, pašteta in sir so uveljavljeni, običajni zajtrki, ki pa bodo zakisali telo in nam pobrali kar nekaj moči, da vse to predelamo. Zakisati pomeni ustvariti kislo okolje, ki je dobra osnova za razmnoževanje bakterij in virusov, kancerogenih celic in druge nesnage. Zakisana kri ima tudi manj kisika, ki ga nato posledično primanjkuje vsem celicam. Poleg tega pazite na uporabo nezdrave bele moke, iz katere so velikokrat opečenci, kruh, rogljiči in burek.

Običajno diete temeljijo predvsem na tem, kaj lahko zaužijete, medtem ko dieta obilnega zajtrka temelji predvsem na tem, kdaj jeste. Pomembno je, da obilen zajtrk zaužijete pred deveto uro in tako pospešite presnovo zaradi cirkadianih ritmov v telesu. Pri tem gre za nekatere fiziološke, vedenjske in biokemične procese, ki v telesu potekajo v približno 24-urnih ciklih, zato jih tudi imenujemo cirkadiani ritmi oziroma cikli. Tovrstni ritmi vplivajo na delovanje hormonov, uporabo ogljikovih hidratov in beljakovin za delovanje telesa ter na optimalno porabo maščobe. Bistvo naj ne bi bilo v tem, da zaradi obilnega jutranjega obroka ostanete siti ves dan, temveč gre za pravo kombinacijo proteinov in ogljikovih hidratov ob pravem času. Proteini zagotovljajo sitost vsaj za določen čas, ogljikovi hidrati pa so nujno potreben del zajtrka, saj se v jutranjih urah presnavljajo drugače kot v poznejših.

Z obilnim zajtrkom pospešimo presnovo, bistveno pa je, da vsebuje hrano, ki je obogatena z beljakovinami in vlakninami.



Zaprtje, diareja, pekoč želodec in slabost so le nekatere težave, ki si jih lahko nakopljemo z neustrezno prehrano. Če smo do svojega telesa mačehovski, bomo nekatere posledice čutili šele, ko bo že prepozno.



Prebava je optimalna med sedmo in devetu uro zjutraj


Tradicionalna kitajska medicina že tisočletja ve, da želodec najbolje deluje med sedmo in deveto uro zjutraj. Četudi v jutranjih urah niste lačni, se v praksi že v dveh tednih navadite na zgodnji obilen obrok. Kar do takrat pride v želodec, bo deležno najboljše obdelave. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je treba dnevno zaužiti več manjših obrokov, kar telesu pomaga optimalno delovati. Krvni sladkor je stabilen in raven energije konstantna. Na ta način pospešimo metabolizem, maščobe se topijo hitreje, prekine pa se tudi mehanizem stradanja. Če namreč dlje časa ne jemo, telo misli, da stradamo, zato začne hrano, ki jo zaužijemo, shranjevati v maščobne zaloge, hkrati pa začne razgrajevati lastne mišice.

Zmerno prehranjevanje zvečer je priporočljivo

Čeprav so prebavni procesi v večernih urah upočasnjeni, je prehrana v tem času zelo pomembna. Še posebej, kadar se ukvarjamo s športom, saj se na ta način obnovi od napora med treningom poškodovano mišično tkivo. Poudarek je seveda na kakovostni prehrani, torej ustreznih živilih in majhni količini, v nasprotnem primeru se kopičenju maščobnih oblog pač ne boste mogli izogniti. Telo tudi med spanjem potrebuje energijo, čeravno so mnogi zmotno prepričani v nasprotno. Seveda pa je potreba po energiji ponoči močno zmanjšana, zato mora biti tudi prehrana pred spanjem temu prilagojena. Probiotične kulture, ki imajo ugoden vpliv na črevesno floro in celoten prebavni sistem, moramo vnašati v telo zjutraj ali zvečer. Večerja naj bo torej lahek obrok z malo ali nič škrobnimi ogljikovimi hidrati, to so jogurt, skuta, pusto meso, ribe in druge morske dobrote, zelenjava in preostala tovrstna počasi prebavljiva živila.

Morda niste vedeli

Se spomnite časov, ko smo v šolah izdelovali lepilo iz moke in vode? Gluten v pšenični moki se obnaša kot lepilo. Zdrav želodec ima zaradi resic površino za vpijanje hranljivih snovi, ki je velika kot teniško igrišče. Gluten lahko zapacka resice in tako zdesetka površino, s katero lahko telo iz zaužitega vleče dragoceni gradbeni material. Namesto teniškega igrišča se površina, ki nam je na voljo, nenadoma zmanjša na površino mize za namizni tenis. Prehrana brez glutena pa omogoča nemoteno vpijanje hranljivih snovi skozi želodec.