Varujte črevesno floro in razbremenite imunski sistem


Pogost vzrok težav s prebavili je pomanjkanje prebavnih encimov.

Avtor: S.S.

 

 

Potovanje hrane po prebavnih poteh

Pri normalnih pogojih hrana potuje skozi prebavni sistem približno 24 ur, čas pa malo variira od vrste zaužite hrane. Hrana, ki jo zaužijemo, najprej po požiralniku prispe v želodec, kjer se pomeša z želodčnim sokom (želodčno kislino in prebavnimi encimi). Čez približno pol ure delno prebavljena hrana potuje do tankega črevesa, ki absorbira hranilne snovi, da lahko preidejo v krvni obtok. Ostanki potujejo naprej skozi debelo črevo, kjer se tekoče odpadne snovi strdijo v blato. Vlaknine v blatu izločanje pospešujejo.

Zaradi zadrege večina ljudi o težavah s prebavili molči in čaka, da bi minile brez zdravljenja. A treba je ukrepati, še posebej, če se te težave že pojavljajo dalj časa.



Uživanje vlaknin je zelo pomembno

Vlakna sestavljajo živila rastlinskega izvora, kot so žitarice, sadje in zelenjava. Vlaknine so neprebavljive, zato delujejo kot pospeševalec za prebavila, saj odstranjujejo slab holesterol in vpijajo vodo, da se lahko odpadne snovi strdijo in hitreje potujejo po prebavnem traktu. Večina ljudi zaužije le okoli 7 gramov vlaknin dnevno, kar je skoraj trikrat manj kot priporočeno.

Probiotiki

Probiotiki so kolonije koristnih bakterij, ki se zadržujejo v delih našega prebavnega sistema. Najdemo jih tako v ustih, kot na črevesni steni. Njihova naloga je, da nase vežejo karcinogene snovi iz hrane, proizvajajo antioksidante ter pomagajo pri proizvodnji encimov, ki zavirajo razmnoževanje patogenih bakterij in skrbijo za presnovo hrane. Probiotiki prispevajo k vzdrževanju zdrave črevesne flore in imunskega sistema celega telesa.

Prebavni encimi

Prebavni encimi nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem, najdemo pa jih v vseh naših celicah. Njihova naloga je, da skrbijo za hitro predelavo in razgradnjo hrane na posamezne sestavine, ki jih telo nato absorbira in porabi za svoje delovanje. Običajne obroke, kot so ribe, sadje, zelenjava, žita, mlečni izdelki in meso imenujemo makro živila. Naš prebavni sistem ta živila ne absorbira v celoti, ampak uporabi uporabne hranilne snovi. Hrana, kot so zrezek, brokoli ali jabolko se mora najprej razgraditi na zelo majhne delce, ki vsebujejo aminokisline (iz proteinov), maščobne kisline in holesterol (iz maščob), enostavne sladkorje (iz ogljikovih hidratov), vitamine in minerale, dokler se mikro hranila popolnoma ne ločijo od odpadnih snovi. Prebavni encimi, ki se proizvajajo v trebušni slinavki in malem črevesju torej omogočajo, da telo mikro živila lahko absorbira. Encime pa lahko vnašamo tudi z uživanjem hrane ter prehranskimi dodatki in tako razbremenimo žleze z notranjim izločanjem.

Pomanjkanje encimov

Osiromašena hrana, ki ji primanjkuje hranljivih snovi in je pogosto še dodatno obdelana, ruši črevesno floro in dolgoročno vpliva na zdravje človeka. Pri tem je pomembna pH vrednost črevesne flore. Encimi, ki so pomembni za predelavo hrane, so bazični elementi in v bolj kislem okolju (zaradi porušene črevesne flore) ne morejo delovati, kar povzroča splošno pomanjkanje encimov. Pomanjkanje encimov pa je lahko tudi prirojeno. Tak primer prirojenega pomanjkanja enega izmed prebavnih encimov poznamo na primer pri ljudeh, ki težko prenašajo mleko. Njim primanjkuje laktaze, encima, ki v tankem črevesu razgradi laktozo. Vsak encim deluje na določeno vrsto hrane in ni nadomestljiv, zato lahko pomeni odsotnost enega samega encima veliko težave.

Ljudje s celikalijo, laktozno intoleranco in drugimi podobnimi motnjami imajo pogosto občutek neugodja, občutek, da jim hrana obleži v želodcu.



Qme svetuje

Encime sicer najdemo v živilih, vendar ne smejo biti toplotno obdelana. Če je hrana izpostavljena temperaturi nad 60 °C, v njej uničimo encime. Da bi lahko vnesli dodatne količine encimov v telo in tako razbremenili žleze, bi morali zaužiti čim več presne hrane, ki pa je težko prebavljiva. Vso surovo hrano moramo dobro prežvečiti in skrbeti za zdravo črevesno floro. Pri tem največ pripomorejo probiotične kulture, ki jih lahko dodatno vnašamo v telo s fermentiranimi izdelki in z jemanjem prehranskega dopolnila Qme Harmonija IN&OUT.

Qme opozarja

Prebavne težave niso le neprijetne za vas in okolico, lahko so zelo nevarne. Težave, ki se sprva zdijo blage, na primer zgaga, težave s prebavili in blage bolečine v želodcu, se z ignoriranjem in ne ukrepanjem lahko zelo zapletejo. Takrat je velikokrat prepozno, zdravje se zaradi tega lahko zelo oteži. Zato zgage, ponavljajoče se driske ali zaprtja, bruhanja in podobnih težav nikar ne ignorirajte in ne čakajte z obiskom zdravnika. V najslabšem primeru lahko gre za vnetje trebušne slinavke, čir na želodcu, žolčne kamne ali raka na želodcu.

Morda niste vedeli

Gotovo ste se že kdaj vprašali, zakaj nam kruli v želodcu, kadar smo lačni. Ko hrano vohamo in vidimo, je telo že v polni pripravljenosti na njen vnos, zaradi česar se začne dodatno proizvajati slina, mišice prebavnega sistema pa že začnejo delovati, kar je lahko pospremljeno z zvoki, ki mu pravimo kruljenje. Vsi zvoki, ki prihajajo iz želodca, so posledica delovanja prebavil. Krčenje mišic v prebavilih (peristaltika) premika trde in tekoče sestavine, pline in zračne mehurčke ter povzroča kruleče zvoke. Tudi encimi imajo vlogo pri tem, saj pomagajo s svojim razgrajevanjem, da peristaltika poteka brez težav. Do kruljenja lahko torej prihaja tudi, kadar nismo lačni.