Srčni ritem

z omega-3/6/9 maščobnimi kislinami

Srčni ritem je prehransko dopolnilo, ki vsebuje razmerje treh omega maščobnih kislin. Izdelek vsebuje boragovo, ribje ter laneno olje.


cena z DDV: 9.99 EUR


Srčni ritem vsebuje formulo za zdravo srce, ožilje in kožo

Zdrave maščobe predstavljajo razmerje med omega 3, 6 in 9 maščobnimi kislinami. Te so natančno odmerjene in predstavljajo nadomestek revnejši prehrani, kjer primanjkuje rib in ostalih snovi, ki so tipične za mediteransko prehrano.


Komu se priporoča?

Večina posameznikov danes nima dovolj časa, znanja ali drugih sredstev, da bi zagotavljali ravnovesje na svojih jedilnikih. Največ težav pri tem imajo navadno starejši ter ljudje, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko oziroma vegansko. Tudi če so ribe v splošnem redko na vašem jedilniku, vam uživanje Qme nadomestila Srčni ritem toplo priporočamo. Ker omega maščobne kisline izboljšujejo tudi stanje kroničnih vnetnih bolezni, se priporoča jemanje dopolnila tudi ljudem s temi težavami.

Omega maščobne kisline

Omega maščobne kisline spadajo med esencialna živila, torej živila, ki jih naše telo nujno potrebuje, vendar jih ni sposobno tvoriti samo. Z uživanjem omega maščobnih kislin telo prejme snovi, ki so pomembne za gradnjo celičnih membran. Brez njih celice ne morejo opravljati vseh svojih nalog. Omega maščobne kisline so torej pomembne pri razvoju otrok, predvsem so najbolj vidna odstopanja pri razvoju možganov in retine.

Da redno uživanje rib pozitivno deluje na posameznika, so ugotavljali že pred več kot pol stoletja. V začetku so bile teorije, ki so predpostavljale, da je uživanje rib povezano z dobro krvno sliko, s strani javnosti slabo sprejete. Po mnogoletnih serijah raziskav in študij, ki so med drugim določile vrednosti omega-3 maščobnih kislin v hladno morskih ribah (losos, skuša, slanik) pa se je njihov pomen postavil v ospredje.

Holesterol

Holesterol je nujen sestavni del celične membrane pri živalih. Potreben je tudi za
biosintezo žolčnih kislin, ki so nujne za presnovo in steroidnih hormonov, kamor spadajo na
primer spolni in stresni hormoni. Je sestavni del različnih lipoproteinov (maščob), ki jih ločimo glede na njihovo gostoto, od najmanj (VLDL, LDL), srednje (IDL) do najgostejših (HDL). LDL je tako imenovani slab holesterol, saj se s povečevanjem koncentracije povečuje relativna škodljivost. HDL pa je dober holesterol in si želimo, da bi bila njegova koncentracija čim večja.


Holesterol je snov, brez katere naše preživetje ni mogoče.



Previsoka vrednost skupnega holesterola v krvi

Sicer holesterol ni edini dejavnik, ki vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni, vendar pri nastanku sodeluje. Upoštevati moramo še številne druge morebitne povzročitelje, kot so sladkorna bolezen, dedna predispozicija, zvišan krvni tlak, kajenje, prekomerna telesna teža in premalo telesne aktivnosti. Več kot je vključenih dejavnikov tveganja, bolj pomembno je stanje holesterola v krvi in preventivnega ravnanja.

Težava nastane, ko se raven holesterola poveča za 20 % v obdobju desetih let, takrat navadno po priporočilu zdravnika pričnemo holesterol zdraviti. Za takšne ugotovitve pa so seveda potrebna merjenja oziroma redni preventivni pregledi. Zdravljenje holesterola je nujno pri nekaterih rizičnih skupinah, ki so dejavnikom tveganja bolj izpostavljene. Pri sladkornih bolnikih in tistih, ki so utrpeli srčni infarkt ali možgansko kap, ter tistih, ki imajo periferno bolezen arterijskega ožilja.


Ribje meso

Ribe naj bi uživali vsaj dvakrat tedensko, načini priprave pa so številni. Lahko jih pripravimo surove (v marinadah) ali pa jih toplotno obdelamo, torej skuhamo, dušimo, pečemo v pečici ali na žaru, cvremo ali pražimo. Mastne ribe (sardela, losos, tuna, skuša) pražimo, pečemo na žaru, kuhamo in parimo, puste ribe (morski pes, oslič, morski list, polenovka) pa cvremo, kuhamo in dušimo.

Pri toplotni obdelavi rib je zelo pomembno, da temperature niso previsoke, saj so ribe posledično manj sočne. Članom gospodinjstev, ki uživajo premalo ribjega mesa priporočamo, da priporočene vnose nadomestijo z rednim uživanjem prehranskega dopolnila Srčni ritem.


V Sloveniji pojemo premalo rib, v povprečju 7 kg na prebivalca letno. Islandci, ki beležijo manj zdravstvenih težav in daljšo življenjsko dobo, pa pojedo največ rib na svetu, in sicer letno v povprečju kar 90 kg na prebivalca.